Koča na Golici

nm 1582 m

Lokacija

Lokacija

Planina pod Golico100
4270 Jesenice
Koordinate
46.485909; 14.0619819

Informacije

Informacije

Telefon: 041 735 911
E-pošta: kocagolica@gmail.com

Kapacitete

Kapacitete

26 prenočišč v sobah
15 prenočišč na skupnih ležiščih
50 sedežev v jedilnici
80 sedežev pred kočo

Obratovlani čas

Obratovlani čas

Koča je zaprta.

Posebnosti

Posebnosti

Pestra kulinarična ponudba; izhodišče za planinske ture v Karavankah.
Info točka.

Opis

Koča stoji na razglednem rebru južnega pobočja Golice, tik nad gozdno mejo. Najlepša je Golica v mesecu maju, ko v rovtih pod njo in na njenih pobočjih cvete na tisoče narcis. Gostinski prostor je ogrevan s pečjo ima tekočo vodo, agregat za elektriko, stranišče in umivalnico z mrzlo vodo. Od leta 2018 je v koči Info točka v okviru projekta Alpe Adrija regija doživetij Karavanke/Karawanken.

Dostop


  • s Planine pod Golico − 1:45 h; čez sedlo Suha − 2:30 h 
  • s Planine pod Golico po zimski poti − 1:45 h
  • s Križovca − 1:30 h; po grebenu − 1:30 h
  • od Doma Pristava v Javorniškem Rovtu − 2:10 h
  • iz Podrožce / Rosenbach skozi Medji dol − 3:10 h
  • iz Podrožce / Rosenbach čez planino Kladje − 3:00 h

Ture


Golica (1835 m) − 0:45 h; Klek (1753 m), čez Jekljevo sedlo (1488 m) − 2:00 h; Rožca (1587 m), čez Jekljevo sedlo in po pobočju Kleka − 2:30 h;

Dom Pristava v Javorniškem Rovtu (975 m), prek Planine pod Golico − 4:00 h; Dom Pristava v Javorniškem Rovtu (975 m), čez sedli Suha in Kočna− 4:00 h; Prešernova koča na Stolu (2174 m) − 5:00 h; Valvasorjev dom pod Stolom (1181 m) − 7:00 h; Dovška Baba (1891 m) − 3:30 h; Kepa (2139 m) − 6:00 h.

Zgodovina

Na rebru nad gozdno mejo je leta 1892 nemško-avstrijsko planinsko društvo zgradilo kočo, ki so jo pred prvo svetovno vojno imenovali Nemška koča. To je zelo bolelo slovenske planince, zato se je podružnica SPD za kranjskogorski okraj takoj po ustanovitvi leta 1903 odločila, da zgradi na vrhu Golice slovensko kočo. Slovesna otvoritev je bila 18. junija 1905. Poimenovali so jo po Francu Kadilniku, starosti slovenskih planincev, ki je za gradnjo koče prispeval 7000 kron, kar je bilo takrat pravo premoženje. Med obema vojnama so partizani obe koči požgali, da ne bi Nemcem služili za oporišče. Leta 1979 smo člani našega društva sklenili, da zgradimo novo postojanko. Slovesno odprtje je bilo 3. junija 1984.