VLADO HLEDE in BORIS PERVANJA - DOBITNIKA PRIZNANJ PZS

Besedilo in foto: Janko Rabič

Planinska zveza Slovenije je v decembru z najvišjimi priznanji izrazila spoštovanje prejemnikom za njihovo dolgoletno neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Med dobitniki sta dva člana našega društva, ki sta v več kot pol stoletja dala izjemen prispevek v vrstah alpinistov, gorski reševalni službi in pri izvrševanju odgovornih nalog v društvu. 

Vlado Hlede, prejemnik svečane listine Planinske zveze Slovenije, je sedeminpetdeset let vpet v delo društva in širše za razvoj planinstva na Jesenicah. Po vključitvi v alpinistične vrste in plezalnih vzponih je kmalu začel sprejemati odgovorne društvene naloge. Začel je vrstah alpinističnega odseka, kjer je bil pozneje dve leti načelnik. Vzporedno se je priključil gorskim reševalcem z jasnim ciljem pomagati ljudem, ki se v gorah znajdejo v težavah in stiskah. 28 let je bil načelnik najprej načelnik postaje GRS Jesenice in kasneje Društva GRS Jesenice. Leta 2014 je prevzel vodenje Planinskega društva Jesenice, kjer se sedaj že četrti mandat spopada z obsežnim delom, ki ga zahteva društvo z močno gospodarsko dejavnostjo, upravljanjem štirih postojank in zavetišča. Skromnost je vedno njegova velika vrlina, pri njem štejejo dejanja v praksi in ne besede. Ob prejemu svečane listine je dejal:

"Vedno pri delu čutim obveznost in dolžnost do ljudi, ki so me sprejeli in mi pomagali pri mojem planinskem udejstvovanju. Pri opravljanju nalog se trudim maksimalno, da je to delo čim bolj koristno in upoštevano. Zavedam se, da ima na Jesenicah planinstvo širši družbeni pomen in tako mora ostati tudi naprej." 

Boris Pervanja je ob svojem sedemdesetletnem življenjskem jubileju prejel spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije. Od mladih let do danes je neločljivo povezan z gorami, s planinskimi dejavnostmi. Pomagati povsod kjer je potrebno, je njegova stalnica v življenju. Začel je s plezanjem in delom v alpinističnem odseku, sledilo je več kot trideset let plemenite dejavnosti v vrstah gorskih reševalcev. Uveljavil se je kot reševalec letalec. Pri planinskem društvu je vedno tisti, ki priskoči na pomoč tam kjer je potrebno, kjer rabijo pridno roko in zanesljivega človeka. Poklic mu je narekoval, da ne sme biti nič prepuščeno naključju, temveč mora biti vse na pravem mestu, od tega tudi ne odstopa. Nikoli se ne postavlja v ospredje, rad je v družbi, ki ga sprejema takšnega, kakršen je, in deli zamisli in ideje za vse tisto, kar koristi planinstvu. Znan je po svoji izraziti skromnosti. 

"To je moj način življenja, tako ga dojemam. Če vem da nekaj znam in obvladam, sem zraven, pomagam. Nikoli mi ni odveč časa za koristno delo, pri alpinistih, reševalcih, v planinskem društvu, na postojankah ali na planinskih poteh," je povedal ob prejemu priznanja.