Gorniške legende odhajajo, za njimi pa ostajajo velika dejanja in spomini. 

V 87. letu starosti je umrl Pavel Dimitrov, član, častni član, večletni predsednik našega društva, alpinist, gorski reševalec, oskrbnik Zavetišča pod Špičkom, plesalec, koreograf, glasbenik … in še bi se našlo. 

Od leta 1955, ko se je včlanil v društvo, je stopil na pot predanosti planinskim vrednotam, vsem v ponos. Najprej so ga zamikale stene, prvenstvene smeri, osvajanje, vrhov, želje je udejanjal v vrstah alpinističnega odseka. Kmalu je spoznal in osvojil še eno vrednoto, ki ni dana vsakomur. To so plemenita dejanja pri reševanju ljudi v gorah, ko se znajdejo v težavah. Vse bolj so do izraza prihajale njegove organizacijske sposobnosti, energija in vztrajnost pri zastavljenih ciljih. Štiri leta je bil načelnik Gorske reševalne službe Jesenice. V šestdesetih letih so njegovi alpinistični podvigi prerasli okvire društva, vpisal se je v zgodovino slovenskega alpinizma. Najprej leta 1965 kot udeleženec II. jugoslovanske alpinistične odprave na še neosvojen 7902 m visok vrh Kangbačen v Himalaji. Zatem, je leta 1967 s še petimi alpinisti osvojil 7134 metrov visok Pik Lenin, ki je bil za takratni čas velik alpinistični dosežek. 

Izjemen delovni pečat je pustil v gospodarski dejavnosti našega društva, predvsem v obdobju od leta 1983 do leta 1993, ko je bil predsednik. V tem času je društvo izročilo namenu novo Kočo na Golici in novo Erjavčevo kočo na Vršiču. Sodeloval je pri izgradnji Bivaka IV ter Zavetišča na Zadnjem Voglu, Zavetišča GRS v Španovem vrhu, pri izgradnji heliodroma pri Zavetišču pod Špičkom in pri Koči na Golici. 

Njegovo delo je vtkano v toliko področij, da jih je težko našteti. Za ves opus planinskega udejstvovanja je prejel več uglednih priznanj. Z njegovim odhodom smo izgubili še poslednjega častnega člana našega društva.